This page is from the old web site of Veni Markovski.
To see the new content, please, visit the main page!
NOVA MAKEDONIA
Po premierata na Makedonski Faust
Poetot i revolucionernoto vreme
Praizvedbata na dramskiot tekst Makedonski faust od Mladen Srbinovski vo rezhija na Sasho
Milenkovski, povesheiljadnata publika na Samoilovata tvrdina ja prifati so respekt i simpatii
Ohrid, 30 juli
Dodeka vo Evropa so godini funkcioniraat ideite za krajot na istorijata za navleguvawe vo postistoriskoto vreme za
zavrsheniot od, kaj nas na Balkanot toj proces na istorijata e prashawe dali nekogash she zavrshi. Starata Evropa tolku brgu ja
pretrcha i istorijata i izleze otade nea, blagodarejshi pred se na proizvodite na svojot duh kade shto Faust, so Hamlet i Don Kihot
go zazemaat najvisokoto mesto na evropskata piramida na estetski vrednosti. Geteoviot Faust ja imashe moshta da mu pomogne
na Evropeecot da se objasni samiot sebe (Eliot), no za nas na Balkanot, teorijata shto se nao|a na rabot na taa golema
civilizacija teshko mozhe da se reche deka tie vrednosti apsolutno vazhat i samo mozhe da se preslikaat vo nashata duhovnost.
Preteshka e traumata shto treba da ja istrga balkanskata dusha gledajshi go svojot Faust preku kogo treba da si se objasnime
sebesi. Problematichno po Geteoviot Faust nema. Problematichen e faustizmot, stremezhot kon apsolutnoto shto kako bitie go
nosi Faust. Sudirot so makedonizmot, ideologijata ontoloshki sprotivna na faustizmot i neprijatelski raspolozhena na sekakov
obid za premostuvawe na subjektivnoto so apsolutnata vistina e neizbezhen, a toa e pochetok na dramata. Prodavaweto na
dushata e neizbezhno. So ovie zborovi avtorot Mladen Srbinovski (1958) na makedonskata teatarska javnost poznat po
dramskite tekstovi Marko Krale i Itar Pejo, a isto taka avtor na novelite Godina so 13 meseci i ^uvar na vinozhitoto i knigata
esei Obedinizhtozhnost gi voveduva gledachite vo svojot dramski tekst Makedonski faust. Tekstot napishan pred nekolku godini
konechno ja dozhivea svojata praizvedba vo rezhija na Sasho Milenkovski na Samoilovite tvrdini, a vo ramkite na godinashnoto
Ohridsko leto. Spektakularnosta shto mozhebi se ochekuvashe izostana, shto e rezultat na edno obmisleno dramsko delo vodeno so
studiozna i precizna rezhiserska raka vo koja rezhiserot so respekti mu prio|a na tekstot, nadgraduvajshi go so ednostavni
sredstva pri shto dominantna beshe asocijativnosta, a za uspeshnata scenska realizacija zabelezhliv beshe pridonesot na
iskluchitelnata muzika na Venko Serafimov, kostimite na Aleksandar Noshpal, scenografijata na Kire Jovanovski, kako i
svetlosnite efekti na Petru Dimitrov i zvukovnite oblikuvawa na ^edomir Mladenovski. Se na se, publikata imashe mozhnost da
izgleda pretstava gradena po principite na kamerniot teatar ambientalno smestena vo Samoilovata tvrdina shto se pokazha
vistinsko mesto primajshi gi vo gledalishteto golemiot broj posetiteli, no nudejshi isto taka pretstava so celosna tehnichka
podgotvenost i efikasnost.
Dramskiot tekst Makedonski faust na Mladen Srbinovski zabrazduva po zhivotnite vrvici na najpoznatiot makedonski emigrant
Venko Markovski, osnovopolozhnik na sovremenata makedonska literatura, potpisnik na makedonskata azbuka, a podocna
bugarski akademik. Sudbinata na Venko Markovski, niz prizmata na Srbinovski e rezultat na edno revolucionerno vreme i
revolucija koja seche. Profiliran spored poznatite partiski metodi kako poet na revolucijata Markovski ushte na samiot pochetok e
neizbezhen gubitnik. Toj ushte na pochetokot ostanuva bez stihot, onakov po koj spored piesata na Srbinovski chemreel i ne
uspeva da se natkrili povisoko od opredelenata mu partiska sudbina, prenesuvajshi gi na svoite pleshi site negativni
projavenosti na komunizmot koj kako ideologija go ponishti individualnoto za smetka na kolektivnoto. Zagrabuvajshi vo ovie
burni vremiwa, Srbinovski idejata na tekstot ne ja zasnova samo na bukvalno sledewe na zhivotniot pat na Venko Markovski
tuku zabrazduva po nastani, lichnosti, pa i nivnite sudbini od povoenoto vreme, vremeto na instalacijata na socijalizmot na
balkanskite prostori.
Tekstot na Srbinovski se pokazha iskluchitelno podatliv za rezhiserskiot koncept na Sasho Milenkovski koj so manir na iskusen i
opiten rezhiser pretstavata ja vodeshe precizno pri shto ne ostavashe prostor za nejasnotii i nedoumici. Ednostavnosta shto ja
izbira, ovozmozhi ovoj dramski poet da se sledi so vnimanie i da se prifati vo negovata osnovna ideja da se progovori za ona za
shto dosega malku se govoreshe vo duhot na evropskite sfashawa na istorijata, minatoto, nacionalnoto, revolucionernoto
dvizhewe na istorijata.
Nesomneno za realizacijata na pretstavata vo koja osnovnite parametri gi postavuvaat Srbinovski i Milenkovski pridonese
iskluchitelna akterska ekipa shto manifestirashe kolektivna igra i visok stepen na usoglasenost i sorabotka. Pritoa treba da se
spomenat nositelot na naslovnata uloga Branko Gjorchev, potoa Jelena Zhugish, Mitko Apostolovski, Vlado Taleski, Mirche
Donevski i Vladimir Endrovski.
Porakata na tekstot vo pretstavata izrazena i so efektna vizuelizacija deka Bugarija e Noeviot brod za Makedonija moshne
suptilo beshe prenesena so chisti teatarski sredstva i kako takva na publikata i dejstvuvashe prifatliva.
Se na se dramskiot proekt Makedonski faust vo produkcija na Centarot za razvoj na urbana kultura Babilon gi zadovoli
ochekuvawata na teatarskite vqubenici koi ostvaruvaweto na Kaleto vo Ohrid chesto pati go pozdravuvaat so aplauzi na
otvorena scena, a na krajot i drugite uchesnici vo ovoj proekt gi nagradi so dolgotraen aplauz.
